Tukaj sem, da ustvarjam lepoto in veselje

Danes našo skupno druženje namenjam razmišljanju o tem, kako lahko izmojstrimo svojo kreativnost. 

Ko govorim o kreativnosti mislim na energijo pretočnega ustvarjanja. Prostega spuščanja toka življenja - univerzalne energije skozi naše bitje. Običajno se v tem stanju počutimo izpolnjene in notranje zadoščene.

Vsak človek ima v sebi skritega kreativnega mojstra. Vsak od nas ima sposobnost, da dvigne svojo kreativnost na nov nivo in ustvari nekaj "pomenljivega", kar ima vsebino in doprinos, ne samo zanj/o, ampak za širšo skupnost. Naj povem nekaj več o kreativnem procesu in kreativnem umu, kreativnem razmišljanju. Kreativnost ni vedno nujno ustvarjanje nečesa novega, bolj pogosto je kreativnost (i)zbiranje posameznih "delčkov" iz polja tega, kar že obstaja in nato stvaritev nečesa, kar predhodno še ni obstajalo točno iz teh (i)zbranih že obstoječih "delčkov".

Kreativnost ni nikakor zgolj dani talent, ki ga podedujemo ali pa nam pač ni dan. Po določenih raziskavah imamo prirojenega zgolj nekaj več kot 20% kreativnostnega potenciala, ostalo pa se seveda (pri)učimo. Prav tako se (na)učimo tudi ne-kreativnosti. Po mojem mnenju sodobna družba in sistem deluje in usmerja ljudi tako, da skozi življenje, predvsem šolanje in študij ter seveda na delovnem mestu, ti postajajo vedno manj kreativni in v nekem trenutku navdih za ustvarjalnost kar izgubijo. Pozabijo ga. Zakrni. Tako, kot zakrni mišica, če je ne uporabljamo.

(Razlog zakaj družba deluje tako, je tema kakšnega drugega pisanja in razprave, danes se želim osredotočiti na spodbujanje tvoje kreativnosti in razumevanja le-te.)

Kreativnost je tudi sposobnost, da lahko vedno znova in znova iščemo načine, da lahko svet in okolje vidimo na nov način. Sposobnost, da se vsako jutro zbudimo z navdušenjem, kot da smo se rodili na novo. Sem spada naša sposobnost spuščanja "starega" in usmerjati svojo pozornost na novo, še neizkušeno. Sem spada tudi posameznikova zmožnost, da nekaj časa sedi v stanju nejasnosti in nesigurnosti, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju njegovega dneva, življenja. Pomisli, da v takem stanju obsediš za več časa, kot zgolj za dnevno meditacijo, ki traja 15 minut? Sedenje v niču nam omogoča sposobnost soočenja s stanjem niča. Dlje, ko "sedimo" v njem, bolj smo se sposobni soočiti s sabo in se spoznati.

Sama to stanje pogosto prakticiram, predvsem je zelo pogost v mojem življenju zadnjih dobrih osem let, ko sem od-ločno stopila na pod duhovnosti in ukvarjanja z zavestjo. Kako ti ga lahko še opišem? Kot sedenje v prostoru, kjer ne poznam in ne razumem nič, prostor, kjer se um ne more oprijeti na nič znanega. Stanje praznine. Stanje, ko na svoja vprašanja nimaš odgovorov. Stanje, ko pravzaprav v nekem trenutku sploh ne iščeš več odgovorov na svoja vprašanja, ampak se zgolj predaš. In se popolnoma odpreš novemu. Se sprostiš s tem, da ti je neudobno. Soočiš se z vsem, kar ti povzroča neznosno tesnobo in anksioznost, strah,...

Ampak, ravno to je pot, tehnika in proces v mojstrstvo, ki ga bomo v sodobnem svetu potrebovali vedno bolj in bolj. To je mojstrstvo obvladovanja in uravnavanja naših notranjih modalitet, ki se dogajajo v našem umu, čustvih, energijskem ustroju. In vse to je mojstrstvo zavedanja kreativnostnega toka, ki ga nato lahko usmerimo v ustvarjanje povsem novega materialnega, kot tudi notranjega energijskega polnjenja iz polja energije, ki jo je v našem okolju neskončno veliko. 

Ustvarjalnost je torej proces, ki se dogaja skozi nas, v nas in iz nas. In, ko ugotovimo, da ustvarjalnost nismo mi in se nehamo osebno istovetiti s tem, kaj je za nas kvalitetna ustvarjalnost in kaj mora v procesu nastati, potem se lahko zares predamo. Ko na ta način predano ponavljamo ta proces, potem se običajno iz tega rodi mojstrovina, ki je zares po-polna kreacija. 

Danes te povabim v proces ustvarjalnosti in raziskovanja le-te. To je tvoja Ljubezen do sebe in sveta.