PRIHODNOST VODENJA kot osebna Zaveza: Predanost blaginji drugih in skupnemu poslanstvu

Lepo pozdravljena draga spoštovana nedeljska družba zavestnih kreatorjev in kreatork. Kako ste? Kaj ni lepo, da imamo nedeljo in čas za počitek. Čas za drug drugega. Čas za iskreno poslušanje in intimnost? Če ste z mano nekaj preteklih nedelj, potem veste, da ta čas veliko svojega razmišljanja namenjam temi vodenja z ljubeznijo. Moja strast je ravno tovrstno vodenje v praksi, v resničnem svetu in ne zgolj v besedah in na papirju. Zanima me to, kar je resnično in lahko izkusim. Do sedaj zagotovo vem, da lahko spremembo v svetu dosega le nekdo, ki je šel tudi sam/a skozi lastno transformacijo in pot luščenja lupin. To je oseba, ki ima pogum, da se je potopila v raziskovanje svojega nezavednega, predvsem v smislu soočanja s svojimi najrazličnejšimi čustvenimi stanji in bolečino. Skozi izkušnjo, ki jo doživi sam/a, se potem lahko iskreno poveže z ostalimi in razume ljudi okoli sebe. Brez poguma odkriti sebe in se soočiti s svojimi globinami, ne moremo prodreti v razumevanje globin sočloveka. Danes, dragi moji zvesti spremljevalci, bomo nadaljevali s tematiko preteklega pisma in jo nadgradili. Dotaknili smo se intimnosti in strasti, danes pa nadaljujemo z zavzetostjo. Zavzetost o kateri želim danes govoriti z vami seveda temelji na intimnosti. Intimnosti kot iskrenemu zanimanju za globine posameznika (če želite, za partnerja/ico ali zaposlenega, zaposleno). Gre za to, da si iskreno želimo, da je oseba ob nas srečna, zadovoljna, zdrava in izpolnjena. Zavzetost pa sama po sebi ne pomeni nič konkretnega, če ni podkrepljena z našimi namernimi dejanji, ki podprejo realizirati cilje drugih. 100% se strinjam z Riccardi-jem, ki sem ga omenila že v predhodnjih pismih, ki pravi: "Prepogosto se dogaja, da voditelji domnevajo, da s svojimi dejanji dokazujejo zavezanost svojemu lastnemu stanju in odnosu do sebe, v resnici pa nimajo pojma, kaj iskreno potrebujejo sami, kaj šele, da bi resnično razumeli druge”. Jaz pravim tole: “Voditelji lahko dokažejo zavzetost tako, da skrbijo v harmoničnem ravnovesju za svoj lasten razvoj in za razvoj drugih.” Tega, da je potrebno poskrbeti tudi zase, ne govori skoraj nihče. Redko bomo to načelo zasledili v zelo strukturiranih podjetniških knjigah in učbenikih.

Zakaj je temu tako? Moje mnenje je, da še vedno večina ljudi ne razume, kaj resnično pomeni zdrava skrb - odnos do sebe. Če grem še korak naprej, zakaj je tako? Ker ta odnos do sebe lahko zgradimo samo tako, da se poglobimo vase in se soočimo z vsem, kar smo. Za to pa potrebujemo ZAVEZANOST - ZAVZETOST. In dodala bi še, POGUM. Pa se vrnimo na zavzetost v podjetništvu - zavezanost za skrb za zaposlene. V uspešnih podjetjih, kjer so vodje že iskreno zavzeti, se le-ti med drugim osredotočajo na poučevanje zaposlenih. Za njihovo osebnostno rast in napredek, za transformacijo ter razvoj čustvene inteligence. Namesto, da jim na njihova vprašanja preprosto dajo že vnaprej pripravljen odgovor, se jim posvetijo in jih spodbujajo, da sami, na svoj način pridejo do odgovorov. Na ta način rastejo, napredujejo in so vedno bolj opolnomočeni posamezniki. Pomislite. Vživite se v vlogo, ko prenehate zgolj odgovarjati na vprašanja in učiti, ter namesto tega začnite postavljati vprašanja? Ko vas nekdo nekaj vpraša in čaka na vaš odgovor, vi pa mu odgovorite z vprašanjem: “Kaj pa misliš ti? Kaj bi moral/a storiti? Kakšna je po tvojem mnenju rešitev?” Svojo zavezanost k spodbujanju rasti in razvoju ljudi je tudi v tem, da jih učite reševanja izzivov ter na takšen način spodbujate njihovo zavzetost. Močni voditelji imajo sposobnost, da bodo vašo nalogo znali povezati z višjim namenom in vam pokazali, kako vaše delo vpliva na večjo celoto. V našem podjetju smo zavezani vsemu, kar sem opisala zgoraj. Najprej pa smo pozorni, da se po teh smernicah in načelih ravnamo sami. Skozi delovanje lastnega tima in vodenje samih sebe prihajamo do prvovrstnega znanja, ki ga lahko učinkovito uporabljamo pri delu z ostalimi podjetji. Na ta način smo lahko drugim pomagali do tega, da so tudi v njihovih timih prišli do nove jasnosti, kaj je njihovo višje poslanstvo in predvsem pripeljali njihovo sliko o poslanstvu do točke v kateri so se vsi lahko povezali z njim, se z njim strinjali in ga začutili kot inspiracijo. Šele na tej predpostavki lahko podjetje določi jasne cilje, ki skupaj pomagajo ekipi in podjetju k uspehu. In takšni cilji dosegajo tako željen profit kot tudi prispevajo k večjemu dobremu.

IN KAJ JE ZDAJ V TEM TRENUTKU DOSTOPNO VAM, VODJEM? KAKO VODITI K SPREMEMBI, KI JO ŽELITE VIDETI V SVETU? V resnici je preprosto:

1. Iskreno in resnično s-poznajte svoje ljudi (in njihove družine).

2. Skrbite za svoje ljudi in njihove družine tako, da jih opolnomočite in ne zadržujete v vlogi žrtve.

3. Vselej gojite strast do tega, kar počnete.

4. Delujte v skladu s svojim višjim (srčnim) poslanstvom in nikoli ne izgubite smeri, v katero vas vodi.

5. Pogumno in predano sledite “nalogi”, ki jo imate na tem svetu.

6. Zaupajte, da vas Življenje vedno podpira, dokler ste iskreni v svojih dejanjih.

In če zaključimo z izkušnjo, ki nam jo naslika Riccardi, ki dokazuje, da lahko vodenje iz Ljubezni tudi “težkim” vojakom omogoči, da se izkažejo in odlikujejo v najbolj stresnih okoliščinah, kot so bojišča, potem nimate več opravičljivega izgovora, da vi tega ne morete doseči v vašem podjetju in pri vaših zaposlenih. Kaj pravite?