ALI SEM DUHOVEN/NA?

Draga čudovita nedeljska družba. “Kako ste?”, najprej začnem, taratara, s svojim iskrenim vprašanjem. Zanima me iskreno, kako se počutite vi in ne, kaj ste uspeli narediti, urediti, izposlovati, nakupiti, popraviti, ustvariti… v preteklem tednu? Vprašanje, ki vam ga priporočam, da si ga v tem trenutku postavite tudi sami je: “KAKO SEM?” Ali si znate odgovoriti na to vprašanje? Duhovni ste, če vas to zanima in če se vam zdi pomembno, da sledite kultivaciji občutenja notranje svobode, ki vam jo prinaša pot raziskovanja sebe, kdo ste in kako ste. Ja, tako zelo preprosto je v resnici. Menim, da ta vprašanja zanimajo slehernega človeka, ki se giblje na tem čudovitem planetu. Duh je nekaj, kar prebiva v vsakem od nas. Kako dejavno se družimo z njim pa odlikuje našo stopnjo duhovnosti. Če ga želimo bolje razumeti in doumeti, se moramo odvezati od določenih iluzij v katere smo ujeti v naši vsakdanjosti. Več, ko se “družimo” s svojim duhom, bolj odkrijemo svoje bistvo oz. svojo naravo, bolj se odvežemo od ideje, da smo naše telo in naš um ter naša čustva. Kaj se dogaja sodobnemu človeku, ki se neprestano istoveti s svojim telesom, umom in čustvi? To pomeni, da smo npr. obremenjeni s tem, kako izgledamo, da se nam zdi, da moramo imeti stalno nova oblačila, da smo zadovoljni. Da moramo voziti drag avto, da smo uveljavljeni v družbi. Dogaja se nam npr., da se ujezimo in nato pravimo: “Jezen sem, ker me je razjezil neubogljiv otrok.” V tem primeru dajemo moč našim čustvom, torej ne samo, da ne vidimo, da je odgovornost, da občutimo jezo na nas (mislimo, da je kriv otrok), prav tako mislimo, da smo mi sami ta jeza. Torej dogaja se nam dvojno neprevzemanje lastne odgovornosti. S tem pa izgubljamo lastno opolnomočenost. Odmikamo se od povezave z našim duhom, s tem pa izgubljamo notranjo moč, ki ji rada rečem tudi opolnomočenost. Dokler se istovetimo s svojim telesom in umom, se neprestano ženemo za bleščečimi, mikavnimi, vendar minljivimi lastnostmi življenja. Danes dobimo, jutri izgubimo. Danes nas navdaja evforija, jutri potre depresija. Danes imamo občutek zmage, jutri nas zajame totalen poraz in občutek nemoči. Na ta način se neprestano počutimo nezadostne in nepopolne. Hkrati pa je vse to totalno izčrpavajoče, naša energija za življenje pa nam kar kopni. Um nas jezdi, telo nas muči, čustva nas prevladujejo…

Kaj pa dosežemo, ko se povežemo z našim duhom? Kaj se zgodi z nami, ko se potopimo v globoko meditacijo? V tem stanju se od-vežemo od vsega zgoraj naštetega. Spoznamo to, da nismo ne naše telo, ne naš um in ne naša čustva. Tega, kar odkrijemo, pravzaprav z besedami ne morem izraziti. Lahko pa vam z gotovostjo povem, da po tem doživetju ne boste več taki, kot ste bili prej. Ko se spojimo z naših duhom in smo zavestno fokusirani oz. povezani, izginejo vse meje, za katere smo bili malo prej prepričani, da nas ločujejo od vsega sveta. Znebimo se iluzije, ki je pravzaprav prevara, ki nas prepričuje, da smo ločeni od preostalega sveta. Zaradi te prevare doživljamo ujetništvo in nemoč. Zaradi te prevare dajemo svojo moč glorifikaciji našega uma in telesa. V tem globokem in izjemnem stanju zlitja, ki ti ga želim približati, smo popolnoma dovolj in v svojem srcu. Izgine vsako hrepenenje, pomanjkanje, obžalovanje, občutek nepopolnosti in neljubljenosti. V vsaki naši celici se prižge luč, ki ji sama rada rečem aktivirana svetlobna energija (saj mi v esenci smo svetloba). Naše notranje zaloge pa se napolnijo z brezmejno energijo Ljubezni in Modrosti. In to je duhovnost. In je nekaj, kar je možno za čisto vsakogar. Torej, moj odgovor na začetno vprašanje in temo pisma: “Ali sem duhoven?”, je ”Da, si duhoven/a, že zgolj zato, ker si človek. ”Ali razvijaš svojo duhovno kapaciteto in potencial pa je odvisno od tebe in tvojega načina življenja.” Zagotovo se sprašuješ: “Kako pa lahko razvijem svojo duhovno kapaciteto?” Tako, da se odločiš in stopiš na to Pot. Danes, jutri in vsak naslednji sleherni dan, brez izjeme. Vabim te, da se mi pridružiš. Zaupaj mi, zaupaj sebi.